STRES OBČUTIMO, KO SE TELO PRILAGAJA NOVIM OKOLIŠČINAM ALI ODGOVARJA NA DRAŽLJAJE, KI MOTIJO OSEBNO RAVNOVESJE

Stres je lahko fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element, ki zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna reakcija. Stresorji so lahko: notranji kot so žalost, strah, skrbi, občutek nemoči, pomanjkanje kisika in zunanji kot so na primer preizkusi znanja, gost promet, zgodnje vstajanje,...   

Intenziteta stresnosti neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Odvisna je od posameznikove osebnosti, starosti, njegovih izkušenj, vrednot, prepričanj, energetske opremljenosti, okoliščin v katerih se pojavi, ter širšega in ožjega okolja v katerem oseba živi.

Tako bo določen dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dodatna spodbuda v življenju.

Kadar določeno situacijo zaznamo kot težavno, nevarno ali ogrožajočo, naši možgani spodbudijo nadledvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov, ki sprožijo niz drugih dogajanj, s čimer se telesno pripravimo na to ogrožajočo situacijo. Takrat se nam pospeši srčni utrip, hitro dihamo, poviša se krvni tlak, mišice so napete, dlani in stopala mrzla, poveča se budnost, želodec je vznemirjen, občutimo strah in ogroženost.

Ko nevarnost mine, dajo možgani telesu signal, da se pomiri in sprosti. Običajno se dihanje in utrip srca upočasnita, tlak pade in pojavi se ugodje.

Značilno za stresne situacije v sodobnem svetu je, da trajajo dlje časa, se ponavljajo, so zelo močne in zgoščene. Stres in njegove negativne posledice pa niso značilne le za odrasle. Način življenja otrok in mladostnikov namreč postaja vse bolj podoben stresnemu načinu življenja odraslih. Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi pričakovanj staršev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju, ki je tudi družbeno spodbujeno in ustvarjeno.

Tako se pri otrocih in mladostnikih ponavljajo obremenitve v šoli, neuspehi, zapostavljanje, vse večje zahteve in pritiski, kar privede do tega, da je otrok v stalnem stresu in da pri njih ne pride do samodejne sprostitvene reakcije. Takšen negativni stres zmanjšuje učinkovitost in lahko vodi v različne bolezni.

To, da so slovenski otroci in mladostniki pod stresom, kažejo tudi podatki študije, saj od 5130 vprašanih otrok, jih kar 17 % vsak dan ali večkrat na teden ne more spati, 14% jih je vsak dan ali večkrat na teden nervoznih in 13 % jih je vsak dan ali večkrat na teden razdražljivih.

Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Znaki so različni. Opazimo lahko začetno stanje zbeganosti z določeno stopnjo zmanjšanja polja zavesti in pozornosti, zmanjšane sposobnosti doumevanja zunanjih vtisov in določeno stopnjo dezorientiranosti. Sledi umikanje iz danih okoliščin ali huda vznemirjenost. Za osebo, ki je pod stresom, je značilna tudi pozabljivost, neracionalnost, zmanjšana koncentracija, slabo presojanje, zamegljene predstave, težave pri razmišljanju, okrnjena domišljija ter slaba samopodoba.

Stresu se ne moremo izogniti. Lahko pa se zavarujemo pred njegovimi škodljivimi učinki, tako da pravočasno ukrepamo in se ga naučimo obvladovati.

Veliko študij potrjuje, da je rekreacija pomemben mehanizem za odpravljanje posledic stresa. Gibanje znižuje raven kortizola v telesu, zato bi se morali vsaj trikrat na teden ukvarjati s športno aktivnostjo, ki nas veseli. S tem bomo hkrati na pomoč poklicali endorfine, hormone sreče, ki se sproščajo ob gibanju. Dovolj je že pol ure hoje s pospešenim korakom, zmernega teka ali nekaj preprostih vaj nekajkrat na teden.

Ko smo pod stresom, pa radi tudi zbolimo, saj stres negativno vpliva tudi na naš imunski sistem. Zato se proti posledicam stresa lahko borite tudi s kombinacijo vitaminov.

Uživajte vitaminsko-mineralne dodatke kot so vitamini A, C, E, B1, B3, B6 in B12, karotenoidi, cink, selen, mangan in krom.  Vitamin C krepi imunost, saj odstranjuje presežne proste radikale, ki jih proizvajajo bele krvničke. Poleg tega blaži simptome prehlada in gripe. Beta karoten spodbuja imunsko funkcijo, koencim Q10 pa igra pomembno vlogo pri proizvajanju energije, poleg tega deluje kot antioksidant v celičnih membranah. Te membrane delujejo kot vrata in stene celice: v celico spuščajo hranila, iz nje pa odpadne snovi.