Prehod iz poletja v jesen prinese hladnejše noči in jutra, kar naše telo občuti kot stres in prav to je vzrok številnih prehladnih obolenj. Jeseni so pogostejše bolezenske težave kot sta prehlad in gripa. Pravzaprav za večjo obolevnost ni krivo vreme temveč je le-ta posledica oslabljene telesne odpornosti. Odpornost nam običajno pade zaradi vseh oblik stresa. Jesen pa je tudi čas, ko ne zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave ter se nekoliko manj gibljemo na svežem zraku. Vedeti moramo, da je v zaprtih prostorih možnost za prenos okužbe večja. 

Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal.

Običajno se prehlad začne z bolečinami v žrelu, oteženo je požiranje, pojavi se tudi izcedek iz nosu ali zamašen nos, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se prične počasi, redko se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna temperatura in glavobol, bolnik se običajno splošno slabo počuti.

Pri otrocih je potrebna še posebna pozornost, da se prehlad ne razvije v okužbo srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Prav tako morajo prehladu posebno skrb nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Prehlad se pojavi od dveh do treh dni po okužbi. Bolezen običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen teden dlje.

Če se prehladno stanje s samozdravljenjem ne izboljša v sedmih dneh, je potrebno obiskati zdravnika.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in pogosta okužba dihalnih poti.

Gripo povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav zato gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo težji simptomi. Običajno gre za povišano telesno temperaturo, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot 10 dni.

Gripa se pojavlja sezonsko  nekje od konca oktobra, predvsem pa spomladi do sredine aprila.

V povprečju imamo 10-krat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot pa za gripo.

Virusna okužba zgornjih dihal lahko preide v bakterijsko okužbo, najpogosteje sinusov, srednjega ušesa ali spodnjih dihal.

Številni ljudje ne razlikujejo med prehladom in gripo.

Čeprav se veliko ljudem zdi, da so simptomi obeh enaki, je med njima kar nekaj razlik, da ju lahko ločimo. Bolezenski znaki se pri prehladu začnejo pojavljati počasi in postopoma ter se stopnjujejo, gripa pa takoj udari s polno močjo. Bolezenski znaki se pri gripi pojavijo nenadoma in vsi hkrati v samo nekaj urah. Tipična je visoka telesna temperatura z mrazenjem.

Tudi glavobol in bolečine v mišicah so pri gripi pogostejši, močnejši in izrazitejši, bolijo nas vse mišice in sklepi. Značilen je tudi izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko.

Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?

  • Izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
  • Ne zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali kihajo.
  • Redno zračite zaprte prostore.
  • Krepite imunski sistem.
  • Roke si pogosto in temeljito umivajte z milom.
  • Nosu in oči se dotikajte z robčki za enkratno uporabo.

Samozdravljenje pri prehladu

Za samozdravljenje bolezni, kot sta prehlad in gripa, se svetuje  veliko počitka in pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih napitkov  z dodanim vitaminom C. Tekočina pomaga navlažiti izsušeno sluznico nosu in ust, pomaga omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo, ter nadomestimo vodo v telesu, ki smo jo izgubili zaradi potenja.

Simptome gripe in prehlada lajšamo tudi z zdravili za samozdravljenje. Pomembno je, da bolezni prebolevamo doma in ne na delovnem mestu, da ne širimo okužbe.

Vitamina C ni v telesu nikoli preveč

Vitamin C je edini vitamin, ki ga ne moremo zaužiti preveč. V telesu vitamin C prevzema številne zaščitne funkcije. Sodi med antioksidante, ki ščitijo tkiva pred poškodbami. Deluje protivnetno, sodeluje pri uničevanju strupov, ki pospešujejo nastanek raka, krepi imunski sistem, spodbuja delovanje vitamina E, pomaga izrabljati železo, vpliva na delovanje ščitnice, je odličen pomočnik pri hujšanju. 

Hrana naj bo bogata z vitaminom C, ki vam bo pomagal krepiti imunski sistem, če pa boste že zboleli, bo bolezen trajala veliko krajši čas kot brez njega.

Vitamin C poznamo kot L-askorbinsko kislino in askorbat. Naše telo ga ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane.

Vitamin C izboljša absorbcijo železa v prebavnem traktu, ščiti pred prostimi radikali, zmanjšuje oksidativne poškodbe DNK in zmanjšuje oksidacije LDL holesterola.

Vitamin C deluje tudi kot antioksidant in tako ščiti telo pred prostimi radikali. Pomemben je za sintezo kolagena, ki je pomemben za mehka tkiva, ožilje, kožo in kosti. Potreben pa je tudi za normalno delovanje možganov in živčevja.

C vitamin igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, prispeva k delovanju živčnega sistema in k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Dobra izbira hrane vam bo pomagala, da preživite jesen in zimo brez nadležnih prehladov in gripe.

Privoščite si tudi kaj pekočega, ki vsebuje kapsaicin, saj le ta čisti dihalne poti in lajša prehodnost sinusov.

Ne zanemarjajte mesa, saj se v njem skrivajo proteini, ki dajejo telesu dovolj energije, da se bori proti bakterijam in virusom.

Z uživanjem oreščkov boste dobili prepotrebni selen, ki varuje celice pred delovanjem prostih radikalov in ugodno vpliva na delovanje celotnega imunskega sistema.

Betakaroten v korenju bo pomagal vitaminu A, da ga telo absorbira. Posebno dobro je uživati večje količine betakarotena, če imamo vneto sluznico, grlo in nos.

Ali ste vedeli, da česen deluje kot naravni antibiotik?

Najbolje ga je uživati surovega.

Ko zbolite vodo raje zamenjajte za čaj, saj vse vrste čaja vsebujejo antioksidante, poznane pod imenom katehin, ki imajo nalogo, da branijo telo pred bolez­nimi.

Privoščite si tudi sveže stisnjene naravne sokove. Z njimi preprečujemo bolezni, zato naj bi jih pili že takrat, ko smo še zdravi. Sokovi čistijo kri in vsa telesna tkiva, nevtralizirajo odpadne snovi presnove in pomagajo pri gradnji novih tkiv. Vsebujejo vitamine, encime, minerale in druge telesu koristne snovi.

Ker pa regularna prehrana na trgovskih policah zaradi intenzivne pridelave vsebuje vedno manj rudnin, mineralov in vitaminov, ki so nujno potrebni za optimalno delovanje našega telesa, jih je potrebno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.